Julijine pesmi

SAMA

Zakaj bi za druge živela,

delala, kar se njim zaželi,

ter njihove želje namesto svojih imela?

To je moje življenje,

sama vem, kje sem in kam grem,

vedno bo prevladalo moje mnenje.

Ni mi nič za druge,

spremeniti mi želijo celo življenje,

omisliti mi hočejo novo hrepenenje.

Vem, kdo sem.

Vem, kaj moram spremeniti.

In sama želim svoje poglavje osvojiti.

BREZUPNO

Tečem skozi življenje

in iščem cilj,

kjer našla bi hrepenenje.

Ob vsaki zmoti padem

na trdna, realna tla,

s katerih se težko poberem.

Obup in žalost me ovijata,

 ni tistega, kar si predstavljam,

stare spomine le obnavljam.

Brezupne sanje naredijo grenko mi življenje.

Ko strmim okoli sebe v praznino,

tiho vse odšlo bo mimo.

BREZ NAVDIHA

Nimam več navdiha,

moja podoba je zbledela,

brezupnih utrinkov ne bom več štela.

Tiho hodim sem ter tja,

ne postavljam si več ciljev in meja,

ostala sem tu, kjer vedno sem bila.

Na življenje gledam s preprostimi očmi,

prosta ptica v meni več ne leti,

ne znam več misliti.

Rada izostrila bi svoj pogled na svet,

našla spet navdih v sebi,

enakih napak ponovila več ne bi.

JULIJA LOBE

8. razred

OŠ Brusnice

Mentorica: Darja Šinkovec