Iskri vranec
Pred davnimi časi je stala hišica, za hišico pa hlev in
lesena ograda. V ogradi sta se pasla najlepša konja na svetu. Kobila je nekega
dne skotila žrebička. Bil je črn, zato so ga poimenovali Iskri vranec. Nekega
večera je hlev zagorel. Konji so se na srečo rešili. Hlev in staja sta pa
pogorela. Gospodar je bil zelo reven, zato si ni mogel privoščiti novega hleva.
Odločil se je, da konje proda in Iskrega vranca. Vse konje je kupila zlobna
kraljica. Iskri vranec je v grajskem hlevu spoznal prijazno in zelo lepo kobilo
Iskro. Skupaj sta se pasla in tekala po travnikih. Bila jima je lepo, dokler ni
prišel hudobni kočijaž. Ta je s konji zelo grdo ravnal. Tepel jih je, stradal
in zategoval uzde. Iskri vranec in Iskra sta se nekega večera odločila, da
pobegneta na svobodo. Sedem dni sta tavala po gozdu, dokler nista našla hišo,
kjer je živela deklica. Deklici sta se konja zasmilila, zato se je odločila, da
bo skrbela zanju. Od takrat sta Iskri vranec in Iskra živela srečno do konca
svojih dni.
Tija Rolih, 4. r.
Zmaj
Nekoč so živeli trije zmaji. Šli so na potep. Srečali so
prijaznega palčka . Ta palček je prvega zmaja odpeljal v čarobno deželo. V
čarobni deželi je bilo zelo lepo, ptički so peli in gosli so kar same igrale.
Zmaj je odšel na čarobni stol. Ta mu je začel pripovedovati prihodnost. Zmaj je
ugotovil, da zna čarati.V čarobni deželi je kar naenkrat zamrl glas. S hriba se
je na metli peljala zlobna čarovnica. Ptiči so zmaju povedali, da je čarovnica
že veliko živih bitij spremenila v glinene figurice. Čarovnica je nesla
figurice v grad. Zmaj ji je sledil. Iz žepa je hitro potegnil čarobni prah.
Natresel ga je po čarovnici in čarovnica je izginila. Ptiči so zmaju pokazali
pot do figuric. Zmaj jih je odčaral v navadno podobo. Zmaj je za nagrado dobil
prelep grad. V gradu je priredil zabavo. Trajala je tri dni in tri noči. Na
zabavo je prišla Trnuljčiča in sedem palčkov, Peter Pan in vsi so v pravljični,
čudežni deželi srečno živeli do konca svojih dni.
Klemen Malnar 4. r.
Zlato srce
Nekoč je živel
mali fant, ki je imel rad živali in je hotel biti junak. Bil je brez očeta in
pri 10. letih mu je mama umrla, ker so bili revni. A on je preživel, ker narava
občuduje njegovo prijaznost do živali.
Nekega dne je
v gozdu prosil medveda za hrano in medved ga je ubogal. Ko je fant prišel
dvanajstič, je medved rekel, če bi bil rad junak, naj gre v grad. Tako je tudi
storil. Vprašal je grofa, kako mu naj pomaga. Grof mu je rekel, da potrebuje
zlato srce, ki nastane iz treh zmajev. Vsak živi v svoji deželi. Čuvajo jih
tisti, ki so jih ustvarili: "Prvi zmaj je sluzasti zmaj, ki se plazi po
sluzasti plasti po tleh, čuva ga najstrašnejša čarovnica v vesolju in živi v
svetu sluzi," je pripovedoval grof, "Naslednji je vetrovni zmaj. Čuva
ga gora večja od vseh gor na svetu. Zelo je strašna," je rekel grof in mu
opisoval znanje naprej: "Tretji pa je vsemogočni zmaj. Naredil ga je
vsemogočni fenix, poglavar ognja in lave. Ta zmaj je doma v najbolj vroči lavi
v celem vesolju. Bruha lavo in nemogoče ga je ustaviti," je končal grof.
"Ja pa je!" je dodal fant.
Grof mu je dal
najmanjši oklep in najbolj zlat meč. Odpravil se je na sokola. Ta ga ja peljal
do zrcala. Ko se je fant zazrl v njega, ga je odneslo v svet sluzi. Fant je kar
začel. Skočil je in zmaju zapičil meč v prst na nogi. Zmaj je zakričal od
bolečine, da ga je slišala čarovnica. Fant je hitro vrgel meč v čarovnico in jo
ubil, nato je skočil na zmaja in mu meč zapičil v srce. Srce je vzel ven in ga
spravil v žep. Našel je zrcalo, pogledal vanj in že je bil pri vetrovnem zmaju.
Videl je goro, ki opazuje zmaja. Nato je vzel srce zmaja sluzi in ga zalučal
proti gori. Gora je razpadla zaradi moči srca. Pobral je srce in ga zalučal
proti zmaju. Srce je zmaja uničilo in na tla sta padli dve srci in potem še
delci zmaja. Videl je zrcalo, spet se zazrl vanj in prišel ravno v 10. vulkan
na svetu ognja in lave. Videl je dvom zadnjega zmaja. Tam je bil tudi ognjeni
zmaj. Videl je tudi fenixa. Najprej se je potuhnil do fenixa. Bil je za hrbtom,
z mečem v roku in BOOM, z mečem ga je dal na pol. Zalučal je srce, drugo srce
in meč proti zmaju. In spet BOOM! uničil je zmaja in dobil še zadnje srce. Ko
je to storil, so srca poletela in se združila. Spet je zagledal zrcalo,
pogledal vanj in prišel je v grad. Grof se je razveselil, ko je dobil zlato
srce. Dal mu je pol svojega bogastva, hčer za ženo in to je vsem povedal.
Novice so se širile po gozdovih, mestih, tudi svetovih in še zdaj se širijo in
mogoče bomo tudi mi to slišali. Počil je lonec in pravljice je konec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar