KULTURNI DAN
V sredo, 15. aprila 2015, smo se
učenci prvega, drugega in tretjega razreda odpravili na kulturni dan v
Ljubljano. Z dnevom smo začeli nekoliko prej kot običajno, a kljub temu nihče
ni bil zaspan.
V Ljubljani nam je avtobus
ustavil le čez cesto od slovenskega etnografskega muzeja. Pred muzejem smo na
veliki ploščadi prejeli še nekaj navodil, kako se moramo obnašati, potem pa smo
vstopili v to tri nadstropno stavbo s steklenim dvigalom. Ko so se nam vodiči
predstavili in nas razdelili v skupine, smo se podali na ogled. Nekateri smo
imeli to srečo, da smo del poti celo opravili z dvigalom. Še nekaj korakov in
že smo bili v Južni Ameriki. Tam nas je vodič Andrej posedel v krog. Skupaj smo
ugotovili, da je v Južni Ameriki vse ˝čist drgač˝ kot pri nas. Naštevanje
drugačnih oblačil in navad se je ustavilo pri glasbi. Takrat je Andrej iz torbe
vzel neko čudno glasbilo, za katero smo bili vsi prepričani da se imenuje
tamburin. A smo se motili- bil je pandero. Le s tem panderom in našimi glasovi
smo nato ustvarili čudovito glasbo (tako, ki jo igrajo na pustnih karnevalih v
Riu De Janeiru), imeli pa smo med petjem tudi priložnost za ples. In nikoli več
ne bomo pozabili, kako zveni samba.
Iz Južne Amerike smo se odpravili
nazaj v Slovenijo in spoznali, kako so živeli naši predniki, kako si
pridobivali hrano, kako so se oblačili, na kakšna glasbila so igrali in celo
kako so fantje osvajali dekleta.
Obisk v muzeju se je končal z
labirintom črk. Skupaj z vodičko smo se sprehodili mimo črk in se pri tistih,
za nas zanimivejših, tudi ustavili. Izvedeli smo, da so knjigam včasih rekli
bukve, da krompir v resnici prihaja iz Amerike in se na koncu celo preizkusili
v mletju moke z ročnim mlinom, ki se imenuje žrmlje.
Z labirintom se je naš obisk v
muzeju končal. Čakal nas je sprehod po sončni Ljubljani. Mimo starih hiš,
Zmajskega mostu, Prešernovega trga, Parka Zvezda in številnih raznobarvnih
golobov nas je pot pripeljala do Cankarjevega doma.
Brez težav smo se znašli po
širokih hodnikih in v veliki dvorani hitro poiskali vsak svoj sedež. Ko so se
ugasnile luči se je predstava Glasbeno kraljestvo živali začela. Najprej nas je
pozdravil velik čmrlj. Hitro smo vsi ugotovili, da se za velikimi čmrljevimi
očmi skriva priznani slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in
prevajalec, Andrej Rozman- Roza. Le ta nas je s svojimi hudomušnimi rimami
vodil po pisani množici živali, ki jim je bilo skupno le to, da so bile nekoč,
nekje, nekemu skladatelju tako zelo všeč, da so po njihovem posnemanju napisali
danes po vsem svetu znane skladbe. Dogajanje so popestrile plesalke, ki so se v
živali tudi preoblekle in tako so melodije, ki jih je igral simfonični
orkester, dobile še sliko. Za graciozen konec smo imeli celo čast videti
Andreja Rozmana- Rozo- Čmrlja plesati balet. Vsi smo se strinjali, da je bil…
predvsem smešen.
Po predstavi smo si privoščili še
malico in se nato z istim avtobusom odpravili nazaj proti šoli. Nekateri so od
utrujenosti zadremali, drugi celo pot prepevali: ˝Samba, samba, samba le le…˝,
vsi pa smo se strinjali, da je bilo zelo luštno.
Ana Vovko
Ni komentarjev:
Objavite komentar