Ekskurzija v Celovec

OŠ BRUSNICE NA EKSKURZIJO V CELOVEC

V četrtek, 16. 4. 2015, smo se učenci 6., 7., 8. in 9. razreda, ki obiskujemo pouk nemščine, ob 7.00 zjutraj izpred OŠ Brusnice odpeljali v Avstrijo. Obiskali smo glavno mesto Koroške.

Najprej smo se odpeljali na Gosposvetsko polje, kjer smo si ogledali vojvodski prestol. Tam nam je učenka 9. razreda Tjaša Luzar prebrala zgodbo o ustoličevanju karantanskih knezov. Potem smo se z avtobusom odpeljali proti cerkvi Gospa Sveta. Najprej smo si ogledali zunanjost cerkve in nato še zelo bogato notranjost. Potem smo pot nadaljevali proti jedru mesta Celovec in si tam ogledali spomenik Mariji Tereziji, Novi in Stari trg z znamenitimi  stavbami in skulpturo celovškega zmaja. Po ogledu mesta smo obiskali palačo deželnih stanov,  kjer smo si ogledali simbol slovenske samobitnosti in simbol slovenske državnosti – knežji kamen. Imeli smo celo to čast, da smo sedeli v koroškem parlamentu. Popoldan pa smo obiskali Minimundus (»Mali svet ob Vrbskem jezeru«), kjer je 155 modelov znamenitih zgradb, vlakov in ladij z vsega sveta. Ponosno smo občudovali tudi slovenski NUK, Blejsko jezero in grad. V Minimundusu smo ostali približno dve uri, kjer smo se zelo zabavali. Nazadnje smo si ogledali še Vrbsko jezero in tako spoznali avstrijsko »morje«.

Ker smo se v Avstrijo peljali skozi Karavanški predor, smo na poti domov  prečkali mejo na Ljubelju, da smo spoznali tudi ta čudovit gorski prelaz. Ob 20.00 smo se v Brusnice vrnili polni novih spoznanj in doživetij.

             

Karmen Rabzelj

8. razred

OŠ Brusnice

Kulturni dan v Ljubljani 1. - 3. r.

KULTURNI DAN

V sredo, 15. aprila 2015, smo se učenci prvega, drugega in tretjega razreda odpravili na kulturni dan v Ljubljano. Z dnevom smo začeli nekoliko prej kot običajno, a kljub temu nihče ni bil zaspan.

V Ljubljani nam je avtobus ustavil le čez cesto od slovenskega etnografskega muzeja. Pred muzejem smo na veliki ploščadi prejeli še nekaj navodil, kako se moramo obnašati, potem pa smo vstopili v to tri nadstropno stavbo s steklenim dvigalom. Ko so se nam vodiči predstavili in nas razdelili v skupine, smo se podali na ogled. Nekateri smo imeli to srečo, da smo del poti celo opravili z dvigalom. Še nekaj korakov in že smo bili v Južni Ameriki. Tam nas je vodič Andrej posedel v krog. Skupaj smo ugotovili, da je v Južni Ameriki vse ˝čist drgač˝ kot pri nas. Naštevanje drugačnih oblačil in navad se je ustavilo pri glasbi. Takrat je Andrej iz torbe vzel neko čudno glasbilo, za katero smo bili vsi prepričani da se imenuje tamburin. A smo se motili- bil je pandero. Le s tem panderom in našimi glasovi smo nato ustvarili čudovito glasbo (tako, ki jo igrajo na pustnih karnevalih v Riu De Janeiru), imeli pa smo med petjem tudi priložnost za ples. In nikoli več ne bomo pozabili, kako zveni samba.

Iz Južne Amerike smo se odpravili nazaj v Slovenijo in spoznali, kako so živeli naši predniki, kako si pridobivali hrano, kako so se oblačili, na kakšna glasbila so igrali in celo kako so fantje osvajali dekleta.

Obisk v muzeju se je končal z labirintom črk. Skupaj z vodičko smo se sprehodili mimo črk in se pri tistih, za nas zanimivejših, tudi ustavili. Izvedeli smo, da so knjigam včasih rekli bukve, da krompir v resnici prihaja iz Amerike in se na koncu celo preizkusili v mletju moke z ročnim mlinom, ki se imenuje žrmlje.  

Z labirintom se je naš obisk v muzeju končal. Čakal nas je sprehod po sončni Ljubljani. Mimo starih hiš, Zmajskega mostu, Prešernovega trga, Parka Zvezda in številnih raznobarvnih golobov nas je pot pripeljala do Cankarjevega doma.

Brez težav smo se znašli po širokih hodnikih in v veliki dvorani hitro poiskali vsak svoj sedež. Ko so se ugasnile luči se je predstava Glasbeno kraljestvo živali začela. Najprej nas je pozdravil velik čmrlj. Hitro smo vsi ugotovili, da se za velikimi čmrljevimi očmi skriva priznani slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, Andrej Rozman- Roza. Le ta nas je s svojimi hudomušnimi rimami vodil po pisani množici živali, ki jim je bilo skupno le to, da so bile nekoč, nekje, nekemu skladatelju tako zelo všeč, da so po njihovem posnemanju napisali danes po vsem svetu znane skladbe. Dogajanje so popestrile plesalke, ki so se v živali tudi preoblekle in tako so melodije, ki jih je igral simfonični orkester, dobile še sliko. Za graciozen konec smo imeli celo čast videti Andreja Rozmana- Rozo- Čmrlja plesati balet. Vsi smo se strinjali, da je bil… predvsem smešen.

Po predstavi smo si privoščili še malico in se nato z istim avtobusom odpravili nazaj proti šoli. Nekateri so od utrujenosti zadremali, drugi celo pot prepevali: ˝Samba, samba, samba le le…˝, vsi pa smo se strinjali, da je bilo zelo luštno.

Ana Vovko

Brusniški pesnik Luka

KO SI VELIK

Ko si majhen, ti je vse novo,

zanimivo, še neodkrito.

Vse je tako barvito,

da bi lahko na barvah poletel,

če bi krila imel.

Ko pa si velik

in hodiš v službo,

nimaš nikoli časa,

da bi se zabaval z družbo.

Ko si velik,

prevzameš odgovornost za družino,

trgovino in kaj za pod zob

in da miši ne tekajo naokrog.

Ko si velik, poskrbiš,

da na praznovanje ne zamudiš,

da otroke za v šolo zbudiš

ter jim zajtrk narediš.

In ko vse to postoriš,

se na posteljo zgrudiš

in zaspiš.

KRKI

Zelena v strugi prebivaš
in celo mesto oblivaš.
Si znamenitost naravna
po celi Dolenjski prepoznavna.


Ti mirno tečeš,
nobenemu ribiču rib ne odrečeš.


Ko te dež do vrha napolni,
se na travnike razliješ
ter jih krepko zaliješ.


Ker pa ne vemo, kaj imamo,
te onesnažujemo, zastrupljamo.
Vate odvržemo vse,
kar pade nam pod roke.


Če se bo tako nadaljevalo,
bo mesto prepozno spoznalo,
da uničilo je narave dar,
ki se ne da kupiti za noben denar.



LUKA LUZAR
6. razred
OŠ Brusnice
Vel. Brusnice 101
8321 Brusnice
Mentorica: Darja Šinkovec