Pižama na obisku

Obiskal nas je Boštjan Gorenc- Pižama. Predstavljal se ni preveč, saj je hotel poudariti pomembnost bralne značke. Že na pogled je bil pozitiven in poln energije. Učenci smo se samo prepustili njegovim besedam in se večkrat zasmejali. Še posebno "tamali".

Tudi on je svetoval in poudaril, da moramo brati in kako pomembno je branje. Citiral je: ''Tisti, ki bere, živi 1000 življenj, tisti, ki pa ne, pa 1.'' Kasneje nam je prebral nekaj odlomkov iz knjig, ki ijh je prevedel. Videlo se je, da je ob prevajanju tudi sam užival.

Predstavil nam je tudi svojo knjigo SLOLvenski klasiki 1, v kateri komično parodira dela znanih pesnikov in pisateljev. Za zaključek bralne značke nam je pokazal še par obnov knjig z emoji, ki jih najstniki uporabljamo za pogovore preko interneta. Na tak način je spodbudil tudi tiste, ki raje gledajo slikce kot berejo.

Aron Lenarčič Vidic
Miha Nosan

Julijine pesmi

SAMA

Zakaj bi za druge živela,

delala, kar se njim zaželi,

ter njihove želje namesto svojih imela?

To je moje življenje,

sama vem, kje sem in kam grem,

vedno bo prevladalo moje mnenje.

Ni mi nič za druge,

spremeniti mi želijo celo življenje,

omisliti mi hočejo novo hrepenenje.

Vem, kdo sem.

Vem, kaj moram spremeniti.

In sama želim svoje poglavje osvojiti.

BREZUPNO

Tečem skozi življenje

in iščem cilj,

kjer našla bi hrepenenje.

Ob vsaki zmoti padem

na trdna, realna tla,

s katerih se težko poberem.

Obup in žalost me ovijata,

 ni tistega, kar si predstavljam,

stare spomine le obnavljam.

Brezupne sanje naredijo grenko mi življenje.

Ko strmim okoli sebe v praznino,

tiho vse odšlo bo mimo.

BREZ NAVDIHA

Nimam več navdiha,

moja podoba je zbledela,

brezupnih utrinkov ne bom več štela.

Tiho hodim sem ter tja,

ne postavljam si več ciljev in meja,

ostala sem tu, kjer vedno sem bila.

Na življenje gledam s preprostimi očmi,

prosta ptica v meni več ne leti,

ne znam več misliti.

Rada izostrila bi svoj pogled na svet,

našla spet navdih v sebi,

enakih napak ponovila več ne bi.

JULIJA LOBE

8. razred

OŠ Brusnice

Mentorica: Darja Šinkovec

Ekskurzija v Gradec

V četrtek, 7. 4., smo se učenci 6., 7., 8. in 9. razreda, ki obiskujemo izbirni predmet nemščino, odpravili na ekskurzijo v Gradec. Vožnja proti Gradcu mi je bila prijetna in zanimiva. Med potjo se nam je na avtobusu pridružila še vodička, ki nam je med vožnjo pripovedovala kakšno je bilo življenje nekoč na Štajerskem. Pripovedovala je zelo doživeto. Najprej smo se odpeljali v čokoladnico Zotter. Vsi smo komaj čakali, da začnemo s pokušino okusnih in zanimivih čokolad. Najprej smo si ogledali dokumentarec o čokoladi. Jaz ga v bistvu sploh nisem poslušala, saj sem komaj čakala, da bomo začeli jesti čokolado. Ko se je dokumentarec končal, je vsak dobil svojo žličko in VESELO NA DELO! Poskusili smo lahko preko 50 vrst čokolade. Lahko smo poskusilil 100% čokolado in lahko vam povem, da je tista iz trgovine daaaaleč pred njo. Poskušali smo od tekoče čokolade do čokolade v koščkih in raznih oblikah. Jaz nisem poskusila vseh vrst čokolade, saj bi se od vseh razpočila. Na koncu ogleda tovarne, smo si lahko kupili čokolade za domov. Ko smo zapustili čokoladnico, smo se odpravili na parkirišče, kjer smo pomalicali. Tam se nam je zgodila anekdota, za katero bo marsikdo mislil, da ni tako duhovita. Namreč, neki šofer je sošolcu povozil šolsko torbo. Najprej smo bili vsi začudeni, kaj se je zgodilo, ampak potem pa nam je bilo vseeno malo smešno. Tako smo se odpeljali v staro mestno jedro. Sprehajali smo se po ulicah in si ogledovali razne stare stavbe. Meni ni bilo zelo zanimivo, ampak sem se s prijatelji vseeno zabavala. Potem so se odpravili še do stolpa mesta Gradec. Pot do njega pa ni bila tako preprosta, prehoditi smo morali namreč ogromno stopnic. Vsi izmučeni smo se na vrhu stopnic okrepčali. Potem smo se odpravili v dolino in na avtobus. Začela se je vesela pot domov. S prijateljicami smo si prižgale glasbo in veselo pele vso pot domov. Bilo mi je zelo všeč, saj smo se zabavale in pele naše najljubše pesmi. Ob 20:00 smo se siti čokolade in brez glasu (zaradi petja) vrnili domov.

                                                                                                                        Karmen Rabzelj, 9. razred

Najboljše je bilo poizkušati čokolade: lešnikovo, mandljevo, karamelino … Če iskreno povem, me pa od vseh 180 vrst, ki smo jih poskusili, ni nobena prepričala, da bi bila tako dobra kot Milka z lešniki. Mogoče pa jih je bilo preveč …  

NIK

Ko smo prišli v Zotter, nisem mogel verjeti svojim očem. Koliko čokolad je bilo tam, različnih okusov, oblik in vonjav. Poskusil sem približno 100 vrst čokolad. Najboljša mi je bila vanilija, ki sem jo neprestano poskušal in jedel. Na koncu sem za domov kupil čokoladne kokice.

JAN

Najbolj mi je bila všeč bela čokolada, ki sem jo poskusila večkrat. Zelo všeč pa so mi bile tudi čokoladne kokice.

LARA

V čokoladnici so ponujali tudi čokoladne koktejle. Z njimi je najbolj užival Matjaž, saj jih je spil vsaj 6.

KLARA

V čokoladnici smo dobili telefončke z razlago, a jih nismo preveč uporabljali, saj smo imeli preveč dela s čokolado. Razgled na Schloßbergu v centru Gradca pa je bil neverjeten.

DOBRE

Najbolj mi je bil všeč natakar v Zotterju, ki nam je ponujal napitke čokolade. Zelo okusen je bil s čilijem. Tudi jaz sem naredil »šejk« ter ga ponudil ostalim. Zaradi svoje in šoferjeve nerodnosti sem ostal brez dveh sendvičev, vode ter slanih palčk, saj mi je neki tuji voznik enostavno povozil nahrbtnik na parkirišču.

MATJAŽ

V Gradcu mi je bil najbolj zanimiv Uhrturm, ker je imel kazalce narobe obrnjene. Mali kazalec je bil za minute, veliki pa za ure. V Zotterju smo poskusili veliko vrst čokolade. Najbolj zanimivo je bilo, da smo v Zotterju naredili tudi koktejle. Na koncu ekskurzije pa smo dekleta 9. razreda in Klara iz 8. razreda prepevale. Z nami sta zapeli tudi učiteljica Marjana in učiteljica Zdenka.

NIKA

Matjaževa torba je postala palačinka, čez njo se je zapeljal avtobus. Najboljša pa je bila pot domov, kjer smo dekleta prepevala celo pot. Najbrž smo zapele vse pesmi, ki jih poznamo. Klari se je še posebej zdel zanimiv kipec pred Zotterjem, kjer je lulal …

KARMEN

V čokoladnici smo si ogledali film, v katerem je bil prikazan postopek pridobivanja kakava. Sedeli smo na vrečah, ki so bile napolnjene s kakavovimi zrni. Preden se je film začel, so na stropu visele kopalke in spodnje perilo. Zakaj? Da bi pridobili našo pozornost. In uspelo jim je!

MAJDA

Zotter je zakon! Poskusili smo veliko vrst čokolade. Najbolj mi je bila všeč vanilijeva. Nisem mislila, da obstaja toliko okusov čokolade!

TEJA 

Pomladni rap

Pomlad, pomlad, pomlad je lepa reč,
takrat, takrat osamljena je peč.
Sonce, sonce, sonce spet prihaja,
lepo, lepo ga videti je maja.



Napisale: Marta, Lina, Maša
4. razred

Šola v naravi - 5. razred

Zelo sem se veselil šole v naravi. V ponedeljek, 15. 2., pa je končno napočil čas. Zjutraj smo se zbrali ob 7. uri pred šolo. Z avtobusom smo se odpeljali proti Cerknem. Z nami so šli tudi učenci 5. razreda  OŠ Otočec. Vozili smo se kar tri ure in pol. pot je bila zelo ovinkasta.
Potem ko smo se namestili v sobe, smo s smučkam na rami odšli proti vrhu smučišča, kjer smo se razdelili v skupine. Bil sem v srednji težavnostni skupini. Prazni trebuhi so nas opomnili, da je čas za kosilo.Vsak dan smo imeli zelo okusno kosilo. Po kosilu smo se odpeljali na konec smučišča.Pred večerjo smo imeli 30 minut odmora.
Najbolj so mi bile všeč večerne animacije. Napisali smo še dnevnik, tako da so tudi ostali na šoli vedeli, kako preživljamo dneve. Zadnji dan smo se še spuščali, po kosilu pa smose z avtobusom odpeljali proti domu. Ustavili smo se tudi v vasi, kjer živi Peter Prevc, najboljši slovenski skakalec. Pred šolo so nas pričakali starši. Teden v zimski šoli je bil nepozaben in mi bo ostal v lepem spominu.

Klemen Barborič

Igram se gledališče

Za 5. obletnico Rastoče knjige smo člani gledališkega krožka uprizorili gledališko igro Ko odrastem bom bil. Na nastop smo se pripravljali vse od oktobra. Najprej smo imeli avdicijo in nanjo je prišlo kar nekaj učencev. Ker je bilo takšno zanimanje, so se učiteljice odločile, da pisateljico prosijo za še kakšno vlogo. In res, pisateljica nam je ugodila. Ko smo čakali na vloge, smo bili zelo nestrpni. Sama sem komaj čakala, da izvem katero vlogo sem dobila. Vesela sem bila, da sem dobila vlogo Miše, razvajene princeske, kateri očka vse ustreže. Začele so se vaje. Na vajah pa so naše mentorice ugotovile, da mi ta vloga ni bila pisana na kožo, zato sem vlogo zamenjala z Niko Korasa, jaz pa sem postala Kaja - dekle, ki si želi nadaljevati šolanje, starši pa imajo z njo drugačne načrte. Vsi menijo, da sem se v tej vlogi dobro znašla. Začele so se intenzivne priprave na nastope. Vmes smo dobili še šepetalko Niko Gazvoda, da nam pomaga pri nastopih. Za proslavo ob 8. februarju smo imeli predpremiero. Takrat smo bili vsi zelo živčni, čeprav smo nastopali pred učenci šole. Nastop nam je vseeno odlično uspel in ponosni smo bili nase. V četrtek pa smo imel premiero. Igralci pred nastopom nismo bili več tako nestrpni, saj smo jo enkrat že uprizorili. Vseeno pa smo bili malo živčni, saj so bili med gledalci pomembni ljudje. Tik pred nastopom pa smo se čisto sprostili. Ko smo začeli na oder prinašati rekvizite, je vse steklo kot po maslu. Med nastopanjem smo bili sproščeni in tudi sami uživali. Učiteljice so bile na vse nastopajoče zelo ponosne. Igranje gledaliških iger je vsem nam, ki smo v gledališki skupini OŠ Brusnice, zelo zanimivo in v tem zelo uživamo.

                                                                                                       Karmen Rabzelj, 9. razred