petek, 13. marec 2015

Luka Luzar: Lovec z novci

LOVEC Z NOVCI

Nekoč je živel en lovec,                                                        Pa se je letalo pokvarilo 
ki je imel zlat novec.                                                             in strmoglavilo
Ker pa ni vedel, kaj bi z njim                                                v puščavski pesek.                                       je prižgal pipo
in ven začel puhati dim.                                            
                                                                                              Ta strašna novica                                                                                                                                        poletela je kot ptica
Ko je razmišljal, kaj bi z njim,                                               naglas v njegovo rodno vas.
je šel v trgovino
in si kupil margarino,
čokolado in marmelado.                                                        To strašno novico
                                                                                               pa so na uho dobili
                                                                                               tudi nepridipravi.
Ko pa je prišel domov                                                            
in je stopil v hišo,                                                                  Zato so sklenili
se je začel veseliti                                                                  da se bodo polastili
in tako naglas vpiti,                                                               lovčevih novcev.
da ga ni bilo moč preglasiti.                                                   Pa še so sklenili,
                                                                                               da si bodo plen razdelili.

Sklonil se je pod mizo
in ugotovil,                                                                             Ne bodi len
da mu ne bo več treba prestajati krizo.                                  so kmalu dobili svoj plen,
                                                                                               si ga razdelili
                                                                                               in se po svetu izgubili.
Pod mizo je našel
novcev sto
in ni vedel, od kod so.                                                             Pa pride lovec iz puščave
                                                                                                 in ga skoraj kap zadane.
                                                                                                 Odpre vrata
Še arheologi tega niso                                                              in zagleda mlajšega brata. razumeli,
zato so vsi zardeli.
Nihče ni razumel,                                                                     Ta stika po rečeh
zakaj je le on                                                                             vse je prevrnjeno in na tleh.
tako srečo imel.                                                                        Hitro pospravi
                                                                                                 in pravi,
                                                                                                 da gre po svetu
                                                                                                 s puško na rami
Za nagrado je letel,                                                                   za nepridipravi.
z letalom je šel                                                                          Ko jih dobi v roke,
čez širno Ameriko,                                                                   zdaj jim gorje!!!
Paris, San Francisco
in na koncu za zabavo
še v daljno puščavo.                                                            Luka Luzar, 6. razred

Julijine februarske pesmi

PLAMENA
Tu ni vdiha
ne izdiha.

Ni poti, po kateri bi šel,
stvari, ki jo iščeš, je ni.
Kje našel boš upanje, če ga ni?

Okoli tebe plameni,
znotraj tebe gori.

Lastna misel te taji,
vidiš plamena, ki odsevajo.
Pa si našel, kar si iskal?

Lahko  vdihneš ponovno,
lahko začneš znova.

Boš šel korak naprej
ali boš ostal tukaj,
kjer ničesar ni?
  
Julija Lobe, 7. razred



NI SVETLOBE

Veš, da obstaja upanje.
Pa zares upaš
ali samo iščeš svetlobo?

V temi se ne najde ničesar.
Kako iskati, če ni svetlobe?
Jo boš iskal ali se uprl?

A veš, kje je,
da  bi te obsijala,
ali boš v temi in tako kot je, 
naj ostane?


Julija Lobe, 7. razred


ČESAR NI

Kje najti, česar ni -
je le upanje ali domišljija?

Je to le dotik,
nekaj, kar si ne znamo predstavljati?

Kaj je to,
česar ne zaznamo?
Ali bo vedno tako?


Julija Lobe, 7. razred

Internet je rast, pa tudi past!

»HEJ TI! – ZAVARUJ SE:
INTERNET JE RAST, PA TUDI PAST!«
Družinsko gledališče Kolenc    &    Zavarovalnica Triglav
6. 1. 2015 na OŠ Brusnice

Gledališko predstavo z zgornjim naslovom so si na naši šoli ogledali učenci od 4. do 9. razreda. Prav tako so ti učenci aktivno sodelovali na sledeči delavnici, za kar je vsak razred prejel priznanje. Bravo!
Učenci 6. razreda so imeli že prej veliko informacij o internetu, pa vendar so jim Kolenčevi gledališčniki odkrili nova obzorja. Takoj po doživeti predstavi so strnili in zapisali svoje vtise.

Spoznal/a sem,
-          - da internet ni tako varen, kot sem mislil/a;
-          - da je na internetu več nevarnosti, kot sem si predstavljal/a;
-          - da sem bil/a preveč prepričan/a, da je internet varen;
-          - da je internet lahko zabaven in nevaren;
-          - da na Facebocku kdo lahko objavi lažno ime in starost;
-          - da se je nekdo na mojem FB že pretvarjal in zlorabil moje zaupanje;
-          - da nekdo lahko vdre v moj profil;
-         - da sem s svojo prijateljico že doživel/a zlorabo na spletni strani, kajti nekdo je objavljal neprimerne vsebine;
-          - da se lahko za eno neznano osebo skriva sto ljudi;  
-          - da se lahko tudi v drugih spletnih klepetalnicah dogajajo nevarne stvari;
-          - da res ne potrebujem in nočem imeti Facebocka že sedaj;
-          - da sem tudi jaz malo preveč na računalniku in da bom odslej manj;
-          da internet ni samo za igre, pesmi in zabavo, ampak je lahko tudi nevarna stvar.

Naučil/a sem se,
-         - da na internetu ne smemo biti predolgo, ker nam to lahko škoduje;
-         - kako varno ravnati z internetom in kaj pomeni www;
-         - da ljudem, ki jih ne poznamo, ne smemo dajati svojih podatkov, ker jih lahko zlorabijo;
-         - da če hočemo svoj računalnik zavarovati, ne smemo snemati brezplačnih filmov;
-          - da ni zdravo imeti Facebocka in da je lahko nevaren;
-          - da ne smemo biti odvisni od računalnika;
-          - da moram malo razmisliti, preden grem na internet;
-          - da smo od računalnika lahko zelo hitro zasvojeni;
-          - da ni pametno imeti na svojem profilu niti svojega imena niti slike;
-          - da so moje ime in priimek ter fotografija tudi zelo pomembni podatki;
-          - da se moram več družiti s svojimi prijatelji.

Sklenil/a sem,
-        -  da bom na internetu bolj previden/a;
-         - da bom na socialnih omrežjih pazil/a, kaj pišem in koga dodajam;
-         - da se ne bom pogovarjal/a z osebo, ki je ne poznam, ker se lahko pretvarja, da je prijazen/a;
-         - da na Facebocku ne bom objavljal/a svojih fotografij in osebnih podatkov;
-         - da na FB ne bom dodajal/a neznancev;
-         - da bom računalnik uporabljal/a le za šolo, mogoče kdaj za igrice;
-         - da ne bom imel/a Facebocka;
-         - da bom čim manj na računalniku in več s prijatelji;
-         - da bom še bolj preučil/a nevarnosti interneta in bom manj časa presedel/a pred računalnikom;
-        - da bom odslej bolj previden/a, s kom se bom pogovarjal/a in kaj se bom pogovarjal/a; rad/a bi, da bi bili tudi ostali varni na internetu.



Vtise sem zbrala in uredila razredničarka 6. razreda: Darja Šinkovec

Tjašin Izvir Gospodična

Izvir Gospodična na Gorjancih


Stari ljudje so govorili,
da v mladih letih vodo so tam pili,
tam preživeli so lepše dni
kot mi, ki nas le še računalnik skrbi.

Legenda govori,
da vsak rad do Gospodične prihiti;
in ko se z njo umije,
spet v mladosti zasije.

Tudi mi večkrat na Gorjance gremo,
na svežem zraku si oči odpremo,
tam si odpočijemo, sprostimo
ter možgane si zbistrimo.

Ko nazaj domov se vrnemo spet
v ta onesnažen, umazan svet,
naše misli so še vedno tam,
v naravi, kjer si srečen tudi, če si sam.




Tjaša Luzar
9. razred
OŠ Brusnice
Velike Brusnice 101
8321 Brusnice
Občina: Novo mesto



Mentorica: Darja Šinkovec